-
1 buck
1. noun(the male of the deer, hare, rabbit etc: a buck and a doe.) samec2. verb((of a horse or mule) to make a series of rapid jumps into the air.) ritati- buckskin- buck up
- pass the buck* * *I [bʌk]nounkozel, samec, srnjak, jelen; koza (telovadno orodje); gizdalin; colloquially dober prijatelj; American slang dolar; moški črnec ali Indijanec; pretiravanje v govoru; lug; glavni del kočije, karoserija; vrka za lov jeguljII [bʌk]1.intransitive verbbosti se, postavljati se na zadnje noge; upirati se; slang hiteti; okrepiti, razveseliti se; slang slepariti;2.transitive verblužiti; okrepiti; na vso moč spodbadati (konja) -
2 fellow
['feləu] 1. noun1) (a man: He's quite a nice fellow but I don't like him.) dečko2) ((often as part of a word) a companion and equal: She is playing with her schoolfellows.) sošolec, kolega3) (a member of certain academic societies; a member of the governing body or teaching staff of a college.) kolega2. adjective(belonging to the same group, country etc: a fellow student; a fellow music-lover.) pripadajoč (isti generaciji, deželi...)- fellow-feeling* * *I [félou]noundružabnik, tovariš; član; deček, fant, človek; štipendist; sodelavec, sošolec, sotrpin; par; član znanstvenega društva; visokošolski profesor; archaic surovežcolloquially let alone a fellow! — daj mi mir!II [félou]adjectiveistega mišljenja, istega poklica, somišljenik -
3 friend
[frend]1) (someone who knows and likes another person very well: He is my best friend.) prijatelj2) (a person who acts in a friendly and generous way to people etc he or she does not know: a friend to animals.) ljubitelj•- friendly
- friendship
- make friends with
- make friends* * *I [frend]nounprijatelj(ica), tovariš(ica), kolega, -gica; znanec, -nka; pomočnik, podpornik, -nicato make friends — skleniti prijateljstvo; spraviti, pobotati seII [frend]transitive verbpoetically nuditi prijateljsko pomoč; prijateljsko ravnati -
4 boy
[boi]1) (a male child: She has three girls and one boy.) deček2) (( as part of another word) a male (often adult) who does a certain job: a cowboy; a paper-boy.) fant (...)•- boyhood- boyfriend* * *[bɔi]noundeček, fant; slugafamiliarly old boy — dragi prijatelj; bivši učenec šolethe old boy — "stari"colloquially there's a good boy — bodi tako doberslang pansy boy — homoseksualecslang flying boy — letalecboy scout — stezosledec, skavt -
5 sound
I adjective1) (strong or in good condition: The foundations of the house are not very sound; He's 87, but he's still sound in mind and body.) zdrav2) ((of sleep) deep: She's a very sound sleeper.) trden3) (full; thorough: a sound basic training.) temeljit4) (accurate; free from mistakes: a sound piece of work.) brez napake5) (having or showing good judgement or good sense: His advice is always very sound.) pameten•- soundly- soundness
- sound asleep II 1. noun1) (the impressions transmitted to the brain by the sense of hearing: a barrage of sound; ( also adjective) sound waves.) zvok; zvočen2) (something that is, or can be, heard: The sounds were coming from the garage.) zvok3) (the impression created in the mind by a piece of news, a description etc: I didn't like the sound of her hairstyle at all!) podoba2. verb1) (to (cause something to) make a sound: Sound the bell!; The bell sounded.) zveneti2) (to signal (something) by making a sound: Sound the alarm!) (po)zvoniti3) ((of something heard or read) to make a particular impression; to seem; to appear: Your singing sounded very good; That sounds like a train.) slišati se; zdeti se4) (to pronounce: In the word `pneumonia', the letter p is not sounded.) izgovoriti5) (to examine by tapping and listening carefully: She sounded the patient's chest.) osluškovati•- soundlessly
- sound effects
- soundproof 3. verb(to make (walls, a room etc) soundproof.) zvočno izoliratiIII verb(to measure the depth of (water etc).) sondirati- sounding- sound out* * *I [sáund]nounzvok, zven, glas, šum; ton; slušaj, doseg sluha; figuratively vtis; pomen, smisel; obsolete sporočilo, naznanilothe sound of a bell — glas zvona, zvonjenjeI don't like the sound of it — to mi ni všeč, tu nekaj ne more biti v reduthere was much sound but little sense in his speech — njegov govor je bil poln donečih besed, a reven idejII [sáund]intransitive verbzveneti, doneti, razlegati se; figuratively zdeti se, delati vtis, slišati se; transitive verb music trobiti, pihati (v trobento); igrati (na glasbilo); napraviti, da nekaj zveni, se sliši; izgovoriti (glas); naznaniti z zvonom, s trobento (umik, alarm); naglasiti kaj; pregledati pravilnost (kolesa železniškega vagona) s trkanjem kladiva; preiskati, prcgledati (npr. pljuča) z osluškovanjem; objaviti, razglasitito sound s.o.'s lungs — osluškovati komu pljučato sound s.o.'s praises — peti komu hvaloit sounds as if he was keeping something back — to zveni, kot da nekaj prikriva (da ne pove vsega)it did not sound like his voice — ni bilo slišati, kot da bi to bil njegov glasto sound off American slang odkrito govoriti, pritožiti se; klicati imenato sound in — iti za; glasiti se naIII [sáund]1.adjective ( soundly adverb)zdrav, čil; nepoškodovan, neranjen, cel, dobro ohranjen, brez napake; nepokvarjen (o sadju); (o spanju) miren, trden, globok; krepak, poštén (o udarcih); (o ceni) zmeren, ki ustreza vrednosti blaga; pameten, trezen, pravilen (sodba itd.); osnovan, upravičen, temeljit, tehten (razlog); pravi; juridically veljaven zakonit; dobro premišljen, pameten; (o osebi) zanesljiv, zvest, pošten; (vedenje) pravilno, brez graje; economy soliden, zanesljiv; solventensound as a bell, as sound as a roach — zdrav kot ribasound advice — dober, poraben nasvetsound currency economy zdrava valutaa sound objection — utemeljen, tehten ugovorsound timber — zdrav, jeder lesis he quite sound in mind? — je (on) čisto pri pravi pameti?to get a sound whipping — biti pošteno našeškan (tepen);2.adverbtrdno, globoko; zeloto be sound asleep, to sleep sound — trdno, globoko spatiIV [sáund]1.nounmedicinesonda; nautical merjenje globine; nautical grezilo, svinčnica;2.transitive verb nautical(s svinčnico) meriti (globino), preiskovati (dno), določiti globočino vode (v ladijskem trupu); medicine preiskovati, pregledati (sečni mehur) s sondo; figuratively oprezno pretipati; sondirati mišljenje (kake osebe); intransitive verb meriti globočino; (o kitu) potopiti se do dnato sound s.o. on (about) — pretipati koga gledéto sound out s.o.'s views — skušati zvedeti stališča kake osebeV [sáund]nounmorska ožina; obsolete morski rokav; zoology ribji mehur; zoology sipa
См. также в других словарях:
prijátelj — a m (ȃ) 1. kdor je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja: biti komu prijatelj; imeti prijatelje; dober, velik, zaupen prijatelj; prijatelj mojega sina; prijatelj iz otroških let / že v šoli so postali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlát — a m (ȃ) star. zlatnik: kovati zlate; sto zlatov / beneški zlati a o prid. (ȃ á; četrti pomen ȃ) 1. nanašajoč se na zlato: najti v pesku zlata zrna; zlata žila / zlati rudnik; zlata ruda / zlate zaloge / poljud. zlati pesek zlatonosni pesek //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lép — a m (ẹ̑) star. lepilo: lep je dobro držal; namazati z lepom; ujel se je kot mušica na lep a o tudi ó prid., lépši (ẹ̑ ẹ) 1. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti, ant. grd: lep človek; lep obraz; ima lepe noge; mlada in zelo lepa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
beséda — e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kônec — 1 nca m, mest. mn. stil. koncéh (ó) 1. del, predel, prostorsko najbolj oddaljen od a) izhodišča, začetka: konec njive prerašča plevel / konci brkov so mu silili v usta; odgriznil si je konec jezika / konec knjige je zelo zanimiv / pes ima na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mój — môja e zaim. (ọ ó) 1. izraža svojino govorečega, gledano z njegovega stališča: moj avto, dežnik; moja hiša; vse to je moje / moja roka; moja usta 2. izraža splošno pripadnost govorečemu: moj namen; moje misli, želje; moja skrb, sodba; moje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poglédati — am dov., pogléj in poglèj pogléjte, stil. poglédi poglédite (ẹ ẹ̑) 1. upreti, usmeriti pogled kam: pogledal je proti hribom; pogledati na vse strani; pogledati skozi okno; pogledati v obraz, oči; od sramu je pogledal v tla; pogledal je za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pozdráviti — 1 im dov. (ā ȃ) 1. z besedami, kretnjo, mimiko izraziti svojo naklonjenost, spoštovanje, zlasti ob srečanju s kom: vstopil je in pozdravil; pozdraviti znanca; glasno, prijazno, vljudno pozdraviti; pozdravil ga je z nasmehom; pozdravila sta se le … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svetoválec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor z (na)sveti usmerja, vodi: bil je njihov prijatelj in svetovalec; izbrati si koga za svetovalca; dober, preudaren svetovalec // navadno s prilastkom kdor daje (na)svete, strokovna mnenja: sodeloval je pri tem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaživéti — ím dov., zažível (ẹ í) 1. s prislovnim določilom začeti živeti tako, kot izraža določilo: ko so otroci zrasli, je družina bolje zaživela; zaživeti sproščeno, veselo; na starost bi rad zaživel umirjeno / ekspr. umrla je, preden je polno zaživela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zeló — prisl. (ọ̑) 1. izraža veliko mero dejanja ali stanja: zelo se bati česa; rana zelo krvavi; zelo se potruditi; sonce zelo pripeka; zelo se zanima za šport; bilo ji je zelo dolgčas; knjiga mi je bila zelo všeč; ali naj takoj pride? Tako zelo pa se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
